Stanovanjski blok in udeleženci javne tribune Kriza bivanja – kaj sledi? opozorili na pomanjkljivosti in nevarnosti napovedanih sprememb stanovanjske zakonodaje
Javna tribuna, 8. maj 2025, Filozofska fakulteta, Ljubljana
Aktualna koalicija se je v predvolilnih obljublah in koalicijski pogodbi zavezala, da bo prioritetno obravnavala vse bolj pereče stanovanjske stiske. A Stanovanjski blok in udeleženci javne tribune opozarjajo, da tudi v tem mandatu ni videti prave politične volje za nujne ukrepe s katerimi bi lahko primerno reševali katastrofalno stanje na stanovanjskem področju ter da se zakonodaja še zmeraj snuje predvsem po nareku interesnih skupin ter akterjev z dosti politične in družbene moči, medtem ko so glasovi tistih, ki se jih najbolj tiče – tržnih in neprofitnih najemnikov – še zmeraj preslišani.
Stanovanjski blok z organizacijo javne tribune z naslovom Kriza bivanja – kaj sledi? opozarja na manko javne razprave ob predlogih sprememb Stanovanjskega zakona in novega Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. Skupaj z udeleženci tribune poziva, da se ponovno premisli kakšno stanovanjsko politiko potrebujemo ter umakne nekatere predloge sprememb stanovanjske zakonodaje. Udeleženci z Ministrstva za solidarno prihodnost se strinjajo z večino predlogov udeležencev, pri čemer pa tudi oni nakazujejo na manko politične volje na ravni vlade ter neizdelane zakonske predloge opravičujejo z mankom kadrovskih kapacitet.
Aljaž Pevec iz Stanovanjskega bloka je v uvodu poudaril, da se je manko politične volje za ustavrjanje bolj pravične stanovanjske politike pokazal že z zavlačevanjem pri sprejemanju omejitev kratkoročnega oddajanja in popuščanjem sobodajalcem, ter s sprenevedanjem glede uvedbe progresivnega nepremičninskega davka z objavo predloga, ki ga ni mogel nihče podpreti in s končno opustitvijo ambicij, da bi se nepremičnine primerno obdavčilo. Z objavo predlogov sprememb Stanovanjskega zakona in novim Zakonom o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, pa se je izkazalo, da vlada ne bo vzpostavila mehanizmov za z reševanje neznosnega stanja na najemnem trgu, obenem pa z radikalnimi spremembami neprofitne najemnine, v bolj nestabilen položaj postavlja še najemnike neprofitnih stanovanj.
Tekom javne tribune, na kateri je sodelovala tako strokovna kot zainteresirana javnost, je bilo v navezavi na predloge sprememb stanovanjske zakonodaje izpostavljenih pet ključnih področij:
- Predlog stanovanjskega zakona uvaja neupravičeno povišanje neprofitne najemnine. Udeleženci tribune so opozorili, da se s predlogom zakona bistveno poslabšuje položaj najemnikov v javnih najemnih stanovanjih, saj se bo najemnina po novem na treh točkah usklajevala z inflacijo, kar pomeni da bo močno podvržena tržnim nihanjem (v času gospodarskih kriz pa se pogosto reže tudi socialne trasferje, kar lahko močno ogrozi varnost najemnikov javnih stanovnaj). Ob tem pa se spreminja še amortizacijska doba, ki naj bi se skorajda prepolovila. Če se zasleduje solidarno prihodnost je popolnoma nerazumljivo, da se bo od najbolj zapostavljenih ljudi pričakovalo, da skozi najemnine zagotovijo sredstva za investicije tudi v nova stanovanja. Pri čemer najemniki neprofitnih stanovanj opozarjajo, da se jim je že od zadnje spremembe stanovanjskega zakona najemnina povišala za več kot 65 % ter, da bi z novim izračunom najemnine v življenjskem obdobju stanovanje kar trikrat odplačali. Obenem opozarjajo na neprimernost popolnoma tržne kategorije lokacijskega količnika v izračunu neprofitne najemnine, ki ne sodi v neprofitno najemnino, če javna najemna stanovanja razumemo kot osnovno človekovo pravico in potrebo, ne pa tržno blago. Ob takšnih izračunih in lokacijskem količniku se udeleženci sprašujejo, če je za takšno najemnino res sploh še primerno poimenovanje ‘neprofitna’ ter kam bodo šli presežki. Predvsem pa se zdi, da so spremembe neprofitne najemnine zastavljene tako, da bi šle čim bolj na roko Stanovanjskemu skladu RS in se čim bolj približale njegovii samodefinirani ‘stroškvni najemnini’. Pristojno ministrstvo zato pozivajo k umiku določenih sprememb izračuna neprofitne najemnine ter zagotovitvi resnega sistemskega vira financrianja za gradnjo in obnovo javne stanovanjske preskrbe in odstopom te vlade od obljubljenega sistemskega vira financiranja, ki bi skladom omogočil zares stabilne in zadostne vire financiranja, da takšna povišanja najemnine ne bodo potrebna.
- Razširiti se mora krog upravičencev do javnih najemnih stanovanj. Stanovanjski zakon je trenutno diskriminatoren do določenih družbenih skupin – za pridobitev javnega najemnega stanovanja se ne morejo potegovati osebe brez državljanstva in osebe, ki niso popolnoma poslovno sposobne. Diskriminatorna določila je potrebno iz zakona umakniti, saj so zastarela, nepravična in podpirajo neprimerne standarde bivanja za določene družbene skupine. Do javnega najemnega stanovanja morajo biti upravičene tudi osebe, ki jim do sedaj to ni bilo omogočeno. Obenem pa naj se primerno rešuje tudi diskriminacijo na najemnem trgu ter se jo v stanovanjskem zakonu izrecno prepove.
- Stanovanjska politika in preskrba morata postati bolj vključujoči. Tako na ravni snovanja stanovanjske politike, kot na ravni načrtovanja javne stanovanjske preskrbe, je potrebno vzpostaviti boljše mehanizme za vključevanje neprofitnh in tržnih najemnikov ter druge zainteresirane javnosti, ki niso del interesnih skupin ali akterji z večjo družbeno močjo. Obenem pa so nujni koraki v smeri demokratizacije stanovanjske preskrbe, saj je popolnoma nerazumno, da ljudje, ki stanujejo v javnih stanovanjih, nimajo nobenih možnosti sodoločajna o zadevah, ki se tičejo njihovih najemnin in stanovanj.
- Stanovanjske zadruge naj se v predlogu zakona primerno definira ali pa popolnoma umakne. Udeleženci tribune so opozorili, da so ta trenutek stanovanjske zadruge vključene v predlog sprememb stanovanjskega zakona, a na popolnoma neprimeren način, saj morajo delovati v skladu z istimi regulacijami, omejitvami in pravili kot stanovanjski skladi, pri čemer pa imajo še slabše pogoje. Zdi se, da predlagatelju zakona ni jasno, kaj stanovanjske zadruge so in kako lahko dopolnjujejo javno stanovanjsko preskrbo ter, da so v zakon dodane izključno zato, da bodo lahko rekli, da so izpolnili svojo predvolilno obljubo. Ob takšnih zakonskih določilih se zadruge ne bodo mogle vzpostavljati kot model participativne in nešpekulativne stanovanjske preskrbe, zato naj se zakon primerno dopolni ali pa stanovanjske zadruge izbriše iz predloga zakona.
- Spremembe za izboljšanje polažaja najemnikov in najemnic na najemnem trgu so nujne in morajo biti čim prej vključene v stanovanjsko zakonodajo. V tem okviru naj se razmišlja o regulaciji najemnine, povečanju nadzora in okrepitvi inšpekcije ter vzpostavi mehanizme, ki bodo ščitili najemnike, brez da bi za to morali čez sodne postopke.
Državni sekretar pristojen za stanovanjsko politiko dr. Klemen Ploštajner je izrazil strinjanje z večino izraženih predlogov, a opozoril, da v tokratnih spremembah zakonodaje najbrž ne bo prišlo do večjih odstopanj od predlogov, ki so jih poslali v javno obravnavo. Ob tem je določene manke zakona, kot je odsotnost reševanja problematike najemnega trga ter neprimerna ureditev stanovanjskega zadružništva, opravičeval z mankom kapacitet na ministrstvu. Medtem ko je nakazal, da za bolj korenito in resno reformo stanovanjske politike tudi ta vlada nima politične volje.
Svoje predloge so udeleženci na koncu zbrali v sklepe, ki jih bo iniciativa Stanovanjski blok posredovala na pristojno ministrstvo, vlado in poslanske skupine ter jih pozvali k dopolnitvi obstoječih zakonov in najnujneše k odločnejšemu ukrepanju proti trenutni stanovanjski katastrofi. Trenutni predlogi sprememb na stanovanjskem področju namreč še zdaleč ne bodo dovolj, da bi dostop do primernega stanovanja ponovno postal pravica in ne privilegij.